Skozi prečudovito mavrico smo se na prvi jesenski dan od blizu in daleč pripeljale tja, kamor je rad zahajal že Erazem Predjamski. Malo zaradi črešenj, malo pa zagotovo zaradi prijaznih Vipavcev. Temu bi pritrdili tudi vsi mednarodni študentje na izmenjavi pa tudi me, učiteljice TJS, ki smo tja prišle na SDUTSJ strokovno ekskurzijo.

Začelo se je na glavnem trgu, Pri Marjanci, kjer smo po meter-in-pol narazen in končno v živo J hitele nadoknaditi vse, kar smo v teh zadnjih mesecih zamudile. Predstavljajte si tole – naša vodička Darja, Saša, Nives, Dubravka in Saša s Krasa, Melita in Sara iz Maribora. Jutranji klepet ob kavi in orehovih zavitkih iz pekarne Brumat. Vedno večji koščki modrine na nebu – kakšno razkošje!  A tu se zgodba šele začne. Kmalu se nam je namreč pridružila naša kolegica Veronika Piccinnini, ki nas je elegantno vodila po Lanthierijevem dvorcu, kjer domuje rektorat Univerze v Novi Gorici. Sprehodile smo se skozi predavalnice za študente Vinogradništva in vinarstva, slavnostne dvorane in po parku do izvira Vipave. Pripovedovala nam je o številčnem spremstvu cesarja Leopolda, o kočijah in hlevih, pa tudi o svojih prvih spominih na dvorec pred prenovo. Opremljene z rdečimi dežniki UNG smo se poslovile in odpravile do Ajdovščine, kjer nas je Darja prek glavnega trga peljala po poti, kjer je kot pupa hodila iz šole domov. Če je bila burja močna, se je v Pilonovi galeriji pač malo dlje zadržala. Vodeni ogled po stalni Pilonovi zbirki nas je iz male ajdovske pekarne popeljal v Pariz in nazaj. Potem pa V novih čevljih in S plenom domov do Sivega Čavna v Potočah na vipavske tripe s polento in kozarec belega. Hriba Čaven nismo videle, ker je bil zavit v kopreno oblakov, ki pa se je že prav lepo trgala nad našim naslednjim ciljem – Vipavskim Križem. Križan Patrik nas je slikovito popeljal po tem najmanjšem mestu v habsburški monarhiji do 500-letne grajske vinske kleti, kjer smo nazdravile z vipavskim zelenom. Prebral nam je tisto o Sokratu in Ksantipi iz prvega avtorskega slovenskega dela, tj. zbirke 233 pridig Svetega priročnika. V kapucinskem samostanu smo si s Kristino ogledale knjižnico, cerkev in Slavo svete trojice, ki je eno največjih platen iz 17. stoletja pri nas.

Iz Križa pa vsaka na svoj konec, bogatejše za en krasen dan poln dogodivščin in smeha. Hvala Darji za bogat program in odlično organizacijo, predvsem pa, da si nas spomnila, kako prijetno nam je SKUPAJ. Hvala vsem za to. Naša naslednja tradicionalka bo pa….

Zapisala: Mateja Dostal       Utrinki z ekskurzije: na tej povezavi

 

Email this to someoneTweet about this on TwitterShare on Facebook